Ela ode drom, o drom, savo vičinena o Sveto drom, pal savo o nažužo našťi predžala; ela ča prekal o manuša le Devleskre, pre oda drom aňi o dilino na našľola.
Mi omukel o nalačho manuš o nalačho dživipen a o binošno o nalačho gondoľišagos. Mi avel pale ko RAJ a ov leske presikavela o lačhipen; mi avel pale ke amaro Del, bo ov but odmukel.
„Ale vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo phanden andre le nipenge o ňeboskro kraľišagos – tumen korkore andre na džan a olenge, ko kamlehas te džal andre, na domuken.
Paľis phenela the olenge pal e baľogňi sera: ‚Džan mandar het tumen, so san prekošle, andre večno jag, so hin pripravimen prekal o beng the leskre aňjela.
Sar imar ola murša džanas het pašal o Ježiš, o Peter leske phenďa: „Rajeja, mištes amenge hin kade. Keras peske trin stani: Jekh tuke, jekh le Mojžišoske a jekh le Eliašiske!“ Ov aňi na džanľa, so phenďa.
Avke o Del kamľa te sikavel peskri choľi the peskri zor. Igen ľikerelas avri a zľidžalas ola kuča, pre save sas leskri choľi, so sas pripravimen pro meriben.
On na pačan vašoda, bo o del kale svetoskro lenge korarďa o goďa, hoj te na dikhen o švetlos, so avel andral o evaňjelium, pal e slava le Kristoskri, savo hino o obrazis le Devleskro.
A sas avričhido oda baro drakos, oda phuro sap, savo pes vičinel o beng the o satan. Ov, savo peskre klamišagenca odcirdel calo svetos, sas telečhido pre phuv a leskre aňjela leha.
A savore manuša, so bešen pre phuv, pes klaňinena la šelmake – ola, kaskre nava nane pisimen andre kňižka le dživipnaskri, le Bakroreskri, savo sas murdardo, kanastar sas kerdo o svetos.
Čhiďa les andre odi Bari chev a zaphandľa a zapečaťinďa la andre, hoj imar buter te na odcirdel le naroden le Devlestar, medik na predžana o ezeros berša. Paľis mušinel te avel premuklo pro cikno časos.