Me sovavas, ale miro jilo sas upre. Šun! Oda, kas kamav, durkinďa. Phundrav mange, pheňe miri, lasko miri, holubico miri, nane pre tu chiba! Pro šero man hin pherdo rosa, o bala mange cinďile la račakra molhatar.
Bo kada viďeňje pes ačhela andre oda časos, so hin pre oda dino; ačhela pes sig a na ela falošno. Kajte pes dičhola, hoj pes mek na ačhel, užar pre leste, bo čačes pes ačhela a na avela nasig.
Ale te peske gondoľinďahas oda sluhas andre peskro jilo: ‚Miro raj mek but na avela!‘ A chudňahas te marel le sluhen the le služken, chaľahas, piľahas the mačiľahas –