Dado, kamav, hoj ola manuša, saven mange diňal, te aven manca ode, kaj som me, hoj te dikhen miri slava – e slava, so mange diňal vašoda, bo man kamehas mek angloda, sar sas o svetos stvorimen.
ale Židos hin oda manuš, ko hino Židos andral a obrezimen hin oda manuš, ko hino obrezimen andro jilo le Duchostar a na olestar, so hin pisimen. Kajse manušes na lašaren o nipi, ale o Del.
Vašoda ma sudzinen ňič anglal, medik na avela o Raj a anela pro švetlos oda, so hin garudo andro kaľipen, a sikavela, so peske gondoľinenas o manuša andro jile. Paľis chudela sako le Devlestar peskro lašariben.
Aven dikhas pro Ježiš, pre oda, ko chudňa amaro pačaben a ko les the dokerela. Ov precerpinďa o meriben pro kerestos a pregeľa bara ladžaha, bo džanelas, hoj pre leste užarel baro radišagos, a paľis peske bešľa pal e čači sera le Devleskre tronoskri.
Ma dara tut olestar, so cerpineha! Dikh, o beng čhivela varesaven tumendar andre bertena, hoj te aven skušimen avri, a ela tumen pharipen deš džives. Av pačivalo dži o meriben a dava tut e koruna le dživipnaskri!
Bo o Bakroro, savo hino maškar o tronos, ela lengro pasťjeris; ľidžala len paš o prameňis, khatar džal o džido paňi a o Del lenge khosela savore apsa pal o jakha.“