Ker kale manušenge o jile zorale, zaker lenge o kana a phand lenge o jakha, hoj le jakhenca te na dikhen, le kanenca te na šunen a le jilenca te na achaľon, hoj pes te na visaren a te na sasťon avri.“
A tosara phenen: ‚Adadžives ela brišindalo, bo o ňebos hino zachmurimen a lolo.‘ Sar dikhen pro ňebos, džanen te phenel, savo ela džives, ale o znameňja kale časengre na džanen te achaľol?
A vašoda, hoj ola manuša na kamle te ľikerel andre peskre goďa o čačipen pal o Del, diňa len o Del andre lengre previsarde goďa, hoj te keren oda džungipen, so pes na kerel.