„Sar tumen poscinen, ma aven sar ola dujemujengre, save keren chmurava muja a zamuken pes, hoj le manušenge te sikaven, hoj pes poscinen. Čačipen phenav tumenge, hoj imar chudle peskro počiňiben.
Avke te des vareso le čoren, ma ker oda avke, hoj pal oda sako te džanel, sar oda keren ola dujemujengre, save pes rado presikaven andro sinagogi the pro uľici, hoj len o manuša te lašaren. Čačipen phenav tumenge, hoj imar chudle peskro počiňiben.
Ale sar tut modľines, dža andre tiri komorka, phand pal tu o vudar a modľin tut tire Dadeske, savo hino andro garuďipen. Bo tiro Dad dikhel oda, so hin garudo, a ov tuke počinela pale.
O Abraham phenďa: ‚Čhavo miro, ma bister pre oda, hoj tu chudňal savore lačhe veci, sar dživehas, a o Lazar chudňa o nalačhe. Avke akana ov radisaľol a tu cerpines.
Amen džanas, hoj oda, so hin phendo andro zakonos, hin phendo prekal ola, kas hin o zakonos, hoj pes te phandel andre dojekh muj a calo svetos te avel binošno anglo Del.
Šoha na! Ale mi sikavel pes, hoj o Del hino čačipnaskro a dojekh manuš hino klamaris, avke sar hin pisimen: „Te sikavel pes, hoj sal čačipnaskro, sar vakeres, a hoj te zviťazines, te tut sudzinena.“