13 Ale ov odphenďa jekheske lendar: ‚Prijaťeľina, na som ke tu ňespravedľivo! Či tut manca na dovakerďal pre jekh rupuňi minca?
Vareso ajso kames te kerel? Le binošnes kames te murdarel le čačipnaskre manušeha? Či hino o čačipnaskro manuš ajso sar o binošno? Mi el oda dur tutar! Či o sudcas caľa phuvakro na kerela oda, so hin čačipnaskro?“
„Gondoľines tuke, hoj oda hin mištes, sar phenes: ‚Man hin čačipen a na le Devles.‘?
Kames te phenel pre ma, hoj na som spravodľivo? Kames man te obviňinel, hoj tu te aves ňevinno?
Le oda, so hin tiro, a dža! No me kamav kale poslednones te del avke sar tut.
Dovakerďa pes le robotňikenca, hoj len dela jekh rupuňi minca pro džives, a bičhaďa len andre peskri viňica.
A phenďa leske: ‚Prijaťeľina, sar avľal andre, te na sal urdo andro bijavutne gada?‘ A ov sas čhit.
O Ježiš leske phenďa: „Prijaťeľina, ker oda, soske avľal.“ Avke avle, chudle les a zaile.
Ó, manušeja, ko sal tu, hoj ačhes pre čhib le Devleske? Či šaj phenel oda, so hino kerdo, oleske, ko les kerďa: „Soske man avke kerďal?“