Starinela pes pal peskre manuša sar o pasťjeris pal peskro stados; peskre vasteha len skidela ke peste, le bakroren lela pro vasta a olen, so den te pijel le ciknen, ľidžala lokores.
„Šabľo, ušťi pre miro pasťjeris the pro murš, so mange hino pašes,“ phenel o Nekzoraleder RAJ. „Mar le pasťjeris a o bakrore pes rozdenašena, a me visarava miro vast pro ciknore.
Medik somas lenca pro svetos, me len doľikeravas andre tiro nav, so man tu diňal. Davas pre lende pozoris a ňiko lendar na našľiľa, ča oda, ko mušinďa te avel našado, hoj pes te ačhel avke, sar hin pisimen.
Sar imar dochale, phučľa o Ježiš le Šimonostar Peteristar: „Šimon, čhavo le Janoskro, kames man buter sar kala?“ „He, Rajeja, tu džanes, hoj tut rado dikhav,“ phenďa leske o Peter. O Ježiš leske phenďa: „Pašin mire bakroren!“
O Raj na avel nasig te kerel oda, so phenďa, avke sar peske oda vareko gondoľinel, ale ov mek užarel, bo na kamel, hoj vareko te merel, ale kamel, hoj pes savoredžene te visaren le binendar ko Del.