Paľis pes o Jakob mangelas ko Del: „Devla mire phure dadeskro le Abrahamoskro a mire dadeskro le Izakoskro, šun man! Ó, RAJEJA, tu mange phenďal, hoj te džav pale andre miri phuv the ke miri famelija, a diňal man lav, hoj man deha andre savoreste bach.
Sar tuke učharava andre savore bini a obžužarava tut savorestar, so kerďal, akor tuke avela savoro pre goďi a ladžatar imar na phundraveha o muj, phenel o RAJ, o Adonaj.‘ “
Devla miro, prithov tiro kan a šun. Otker tire jakha a dikh pre amaro zňičimen foros, so ľidžal tiro nav. Amaro mangipen ke tu na anas vaš oda, hoj amen sam čačipnaskre, ale vaš oda, hoj tu sal igen lačhejileskro.
hoj te aven o čhave tumare Dadeskre, savo hino andro ňebos. Bo ov kerel, hoj o kham te avel avri pro nalačhe the pro lačhe a del o brišind pro čačipnaskre the pro načačipnaskre.
Ale o colňikos ačhelas dural a na kamelas mek aňi o jakha te hazdel ko ňebos, ale pes marelas pal o koľin a phenelas: ‚Ó, Devla, av ke ma jileskro, bo som binošno!‘
Amen džanas, hoj oda, so hin phendo andro zakonos, hin phendo prekal ola, kas hin o zakonos, hoj pes te phandel andre dojekh muj a calo svetos te avel binošno anglo Del.
Šoha na! Ale mi sikavel pes, hoj o Del hino čačipnaskro a dojekh manuš hino klamaris, avke sar hin pisimen: „Te sikavel pes, hoj sal čačipnaskro, sar vakeres, a hoj te zviťazines, te tut sudzinena.“
Mange, savo som nekcikneder maškar o manuša le Devleskre, sas diňi kadi milosť, hoj le avre narodenge te vakerav o evaňjelium pal o barvaľipen le Kristoskro, savo pes aňi na del te zmerinel,