20 A phenďa: „Le manušes meľarel andre oda, so avel andral leste avri.
Mire ňeprijaťeľa pal ma namištes vakeren: „Kana imar merela? Kana našľola leskro nav?“
Vigos olenge, ko gondoľinen avri o nalačhipen a pre peskre hadži plaňinen o nalačho! Sar vidňisaľol, keren oda, bo hin oda andre lengri zor te kerel.
Ale oda, so avel avri andral o muj, avel andral o jilo a oda meľarel le manušes.
Ov odphenďa: „Hin pisimen: ‚O manuš na dživela ča le marestar, ale dojekhe lavestar, savo avel avri andral le Devleskro muj.‘ “
Le manušes na meľarel oda, so chal, ale oda, so avel avri andral leskro jilo.
Bo andral o manuš – andral leskro jilo – aven avri o gondoľišagi te kerel o nalačhe veci, te kerel o lubipen, te murdarel, te čorel,
Savore kala nalačhe veci aven avri andral o jilo a meľaren andre le manušen.“
Ale o Melchisedek, kajte nane andral le Leviskro potomstvos, priiľa e ďesjatka le Abrahamostar a požehňinďa oles, kas o Del diňa o lava.
E čhib hiňi jag, o svetos le nalačhipnaskro maškar amare ťeloskre kotora. Meľarel andre calo amaro ťelos. Rozlabarel calo manušeskro dživipen a korkori hiňi podlabarďi le peklostar.
Khatar aven o maribena maškar tumende a khatar aven o roztržki? Či na andral tumare ťelesna žadosci, so pes maren andre tumende?