4 „Phen amenge, kana oda avela? Pal soste prindžaraha, hoj oda imar hin pašes?“
Olendar jekh dženo prevakerďa ko murš urdo andro ľanovo ruchos, savo sas upral o paňi: „Kana ela koňec kale strašne vecenge?“
Šunďom kada savoro, ale na achaľiľom oleske. Phučľom: „Rajeja miro, savo ela o koňec kale vecenge?“
Sar bešelas pro Olivovo verchos, avle pal leste leskre učeňika korkore a phende leske: „Phen amenge, kana oda avela. Pal soste prindžaraha, hoj tu aves a imar hin o koňec le svetoskro?“
Sar bešelas pre Olivovo brehos, khatar dičhol o chramos, sas leha korkore o Peter, o Jakob, o Jan the o Andrej a phučle lestar:
O Ježiš lenge chudňa te vakerel: „Den tumenge pozoris, hoj tumen vareko te na klaminel!
Phučle lestar: „Učiťeľina, kana oda ela? Pal soste prindžaraha, hoj oda imar hin pašes?“