A vakerelas lenge: „Ale mek oda nane savoro! Adadžives man e kraľovna Ester vičinďa pre hoscina a somas ode ča me le kraľiha. A tajsa kerela e kraľovna pale hoscina a vičinďa man jekhetane le kraľiha!
Avke avľom pre oda, hoj nane ňič feder sar oda, hoj o manuš te radisaľol la bučatar, so kerel, bo ada hin, so les diňa o Del. Se ko les anela pale, hoj te dikhel oda, so ela pal leste?
Ko džanel, so hin lačho prekal o manuš andre leskro charno dživipen, so nane pre ňisoste a predžal sig sar o ciňos? Ko phenela le manušeske, so ačhela pre phuv pal leskro meriben?
Gondoľinavas andro jilo pre savore kala veci a avľom pre kada: O čačipnaskre the o goďaver peskre skutkenca hine le Devleste andro vasta. O manuša na džanen, so len užarel, či o kamiben, abo e ňenavisť.
Se o manuš the avke na džanel, kana avel leskro časos, bo sar o ribi pes chuden andre meribnaskri sita a o čirikle hine chudle andre pasca, avke the le manušen zachudel o nalačho časos, so pre lende jekhvareste avel.