Džanav, hoj savoro, so o Del kerel, ačhela pro furt. Našťi ke oda ňič te dothovel aňi ňič olestar te odlel, o Del oda avke kerďa, hoj lestar o manuša te daran.
Sar dikheha, hoj le čores trapinen a hoj o pravos the o spravodľišagos pes na doľikerel, ma čudaľin tut, bo pal o uradňikos ačhel vareko bareder a pal lende ačhen meksa bareder.
Ko džanel, so hin lačho prekal o manuš andre leskro charno dživipen, so nane pre ňisoste a predžal sig sar o ciňos? Ko phenela le manušeske, so ačhela pre phuv pal leskro meriben?
Kada savoro dikhľom andre mire zbitočna dživesa: Hin lačho manuš, so merel sig, kajte hino lačho, a hin nalačho manuš, so dživel but, kajte hino nalačho.
Avke sar le manušes nane zor upral e balvaj, avke nane ňikas zor upral oda džives, kana merela. Andral o mariben našťi te džal khere, avke aňi o nalačhipen na mukela oles, ko oda kerel.
Ode imar na ela čhavoro, so dživel ča vajkeci dživesa, aňi phuro manuš, savo merel sigeder, sar hin leskro časos. Oles, ko merela šeleberšengro, pes lela sar čhavores a oles, ko pes na dodživela šel berš, pes lela sar prekošles.
Akor dikhena, hoj avres kerava le čačipnaskre manušeha the le nalačhe manušeha. Avres ela oleske, ko služinel le Devleske, the oleske, ko leske na služinel.“
No ola falošna učiťeľa kamena ča o love, vašoda tumenca thovena avri a phenena tumenge oda, so peske gondoľinde avri. Le Devleskro sudos kale falošne učiťeľenge imar hino pripravimen čirla a Oda, ko len zňičinela, na sovel.