Andre savoreste hin pherdo trapišagos, aňi pes oda na del te phenel avri le lavenca. E jakh našťi dočaľol olestar, so dikhel, aňi o kan na pherďol olestar, so šunel.
Sar barol o barvaľipen, buter hin ola, ko olestar dživen. So lačho hin le manušes ole barvaľipnastar? Ča ajci, hoj čaľarel peskre jakha olestar, hoj pre oda dikhel.
Te varekas uľahas the šel čhave, džiďiľahas but berša a leskre beršen uľahas but dživesa, no leskri duša na čaľiľahas le lačhipnastar, a mek aňi pohrebos leske na kerdehas, akor phenav: „Feder hin le čhavoreske, savo uľiľa mulo, sar leske.“
„Vašoda tumenge phenav: Ma trapinen tumen pal tumaro dživipen, so chana a so pijena, aňi pal tumaro ťelos, so urena. Či nane o dživipen buter sar o chaben a o ťelos sar o gada?
Ma keren buči vaš ajso chaben, so našľol, ale vaš ajso chaben, so ačhel andro večno dživipen a so tumen o Čhavo le Manušeskro dela, bo pre leste thoďa o Del o Dad peskri pečať.“