Te varekas uľahas the šel čhave, džiďiľahas but berša a leskre beršen uľahas but dživesa, no leskri duša na čaľiľahas le lačhipnastar, a mek aňi pohrebos leske na kerdehas, akor phenav: „Feder hin le čhavoreske, savo uľiľa mulo, sar leske.“
Feder hin te džal andro kher, kaj pes vartinel, sar andre oda kher, kaj pes oslavinel. Bo ajso ela o koňec dojekhe manušeskro, o džido peske oda mi lel andro jilo.
Oda jekh avel pre savore: pro čačipnaskro the pro bijedevleskro, pro lačho the pro nalačho, pro žužo the pro melalo, pre oda, ko anel e obeta, the pre oda, ko na anel. Avke sar hin le lačheha, avke the le binošneha; avke sar hin oleha, ko lel vera, avke hin the oleha, ko pes daral te lel vera.
Ode imar na ela čhavoro, so dživel ča vajkeci dživesa, aňi phuro manuš, savo merel sigeder, sar hin leskro časos. Oles, ko merela šeleberšengro, pes lela sar čhavores a oles, ko pes na dodživela šel berš, pes lela sar prekošles.
Imar na ačhavena o khera, hoj ode te bešen aver džene, aňi na sadzinena, hoj te chan aver džene, bo mire manuša dživena ajci but sar o stromi; mire avrikidle manuša igen radisaľona olestar, so kerena peskre vastenca.