Le manušeske, savo leske hino pre dzeka, del o goďaveripen, o prindžaripen the o radišagos. A le binošneske del, hoj te skidel a te sthovel o barvaľipen a paľis te del oleske, ko hin le Devleske pre dzeka. The oda nane pre ňisoste, sar te ča denašľomas pal e balvaj.
„Tumen užarenas, hoj skidena upre but, ale skidňan frima. Sar oda anďan khere, me oda rozphurdľom. A soske?“ phučel o Nekzoraleder RAJ. „Bo miro Chramos hino zamuklo. Sakoneske tumendar džal ča pal peskro kher.
Ko ačhela te dživel andral tiri famelija, avela anglal leste te banďol, hoj te chudel jekh rupuňi minca abo jekh kotor maro. Phenela leske: Mangav tut, thov man andre varesavi rašajiko buči, hoj man te el so te chal.“