Ale o Elizeus leske pre oda phenďa: „Či na sas miro duchos tuha, sar oda murš chučiľa tele pal o verdan a geľa paš tu? Či hin akana o časos te prilel o rup, o gada, o olivova stromi, o viňici abo le bakren, le dobitkos, le sluhen the le služken?
Skušinďom savoro a kamavas te arakhel o radišagos mire ťeloske andre mol. No diňom man te ľidžal le goďaveripnaha, bo kamavas te avel pre oda, so hin lačho le manušenge, hoj te keren andre ola frima dživesa, so dživen pre phuv.
A tosara phenen: ‚Adadžives ela brišindalo, bo o ňebos hino zachmurimen a lolo.‘ Sar dikhen pro ňebos, džanen te phenel, savo ela džives, ale o znameňja kale časengre na džanen te achaľol?