27 „Dikh, me som o RAJ, o Del savore manušengro. Či hin vareso, so me našťi kerďomas?
Či hin vareso ajso, so o RAJ našťi kerel? Pal o berš, andre kajso časos, avava pale ke tu a la Sara ela muršoro.“
Le RAJESKE pes dičhol mek the kada frima a dela tumenge mek the le Moabčanen andro vasta.
Tuke, Devla, džal e chvala pro Sion a tuke kampel te doľikerel o lava, so tut das.
Ma ruš imar ajci but, RAJEJA, ma leper tuke imar pre amare bini. Mangas tut, dikh pre amende, bo savore sam tire manuša.
Ó RAJA, Devla, dikh, tu stvorinďal o ňebos the e phuv tira bara zoraha the tire nacirdle vasteha! Nane ňič, so tu našťi kerďalas.
Akor avľa le RAJESTAR ko Jeremijaš kada lav:
‚Vičin ke ma a odphenava tuke; dava tuke te džanel o bare the o garude veci, save na prindžares.‘
Kada phenel o Nekzoraleder RAJ: „Te pes akana dičhol le manušenge, so ačhile te dživel, hoj oda pes na del te kerel, mange pes oda del.“
O RAJ phenďa le Mojžišoske: „So, miro vast hino cikno? Akana dikheha, či pes ačhela avke, sar phenďom, abo na.“
Akor sodujdžene pele le mujeha pre phuv a vičinenas: „Ó, Devla! Tu sal o Del, savo des o dživipnaskro dichos dojekhe manušes! Vaš jekh manuš, savo kerďa binos, kames te el choľamen pre savore manuša?“
„RAJEJA Devla, tu des o dživipen savoreske, so hin stvorimen. Mangav tut, ačhav muršes upral kala manuša,
Ale o Ježiš dikhľa pre lende a phenďa lenge: „O manuša oda našťi keren, ča o Del šaj. Bo o Del šaj kerel savoro.“
A savore nipi dikhena o spaseňje le Devleskro.‘“
Bo tu les diňal zor upral dojekh manuš, hoj te del večno dživipen savoren, kas leske diňal.