„Dža a vičin andro kana le Jeruzalemoske: ‚Kada phenel o RAJ: Leperav mange pre tiri vernosť, sar salas ternoro, pre tiro kamiben, so tut sas akor, sar manca iľal vera; sar man nasledinehas pre pušťa, pre phuv, kaj ňič na barol.
On, so le kašteske phenen: ‚Tu sal miro dad,‘ a la skalake: ‚Tu man anďal pro svetos.‘ Ale mange pes visaren le dumeha, a na le mujeha. Sar imar lenge hin phares, akor pre ma vičinen: ‚Av a zachraňin amen!‘
„Ale me mange phenďom: ‚Savo rado uľomas, te tuha šaj kerďomas sar mire čhaha a šaj tuke diňomas e šukar phuv, kadi nekšukareder phuv pre calo svetos.‘ Gondoľinavas mange, hoj man vičinena ‚Dado‘ a šoha mandar na oddžana.
Avena rovibnaha, modľinena pes a me len anava pale. Ľidžava len paš o paňi, pal o rovno drom, kaj lenge na poddžana o pindre, bo me som le Izraeloskro dad a o Efrajim hino miro ešebno čhavoro.“
Marava la vaš ola dživesa, sar labarelas o kaďidlos le Baalenge, sar pes šukaľarelas le čeňenca the angrusenca, sar phirelas pal peskre pirane, ale pre ma bisterďa,“ phenel o RAJ.
„O čhavo del pačiv le dades a o sluhas del pačiv peskre rajes. Te som me tumaro dad, soske mange na presikaven e pačiv? Te som me tumaro raj, kaj hin tumari pačiv ke ma?“ phučel o Nekzoraleder RAJ. „Oda hin tumare rašaja, so dikhen tele miro nav a mek phučen: ‚Soha tele dikhas tiro nav?‘
Phučen: „Soske?“ Vašoda, bo o RAJ hino švedkos maškar tu the maškar tiri romňi, sava tuke iľal, sar salas terno. Na salas lake pačivalo, kajte oj tuha dživel a hiňi tiri romňi, savaha sal veraduno.