mek na sas pre phuv ňisavi rastlina a na barolas ňič, bo o RAJ, o Del, mek na diňa brišind pre phuv, a na sas ode aňi manuš, savo kerďahas buči pre maľa,
Ko geľa upre andro ňebos? Ko odarik avľa tele? Ko skidňa andre peskri burňik e balvaj? Ko pačarďa o paňi andro plašťos? Ko merinďa avri savore agora la phuvakre?
„Ó, Nekzoraleder RAJEJA, Devla le Izraeloskro, savo bešes pro tronos maškar o cherubi! Tu jekh sal Del upral savore kraľišagi, so hine pre kadi phuv. Tu kerďal o ňebos the e phuv.
O Del bešel pro tronos, upral e klenba la phuvakri, a o manuša pre phuv leske dičhon sar cikne kobilki. Ov nacirdel o ňebos sar o zavesis a rozkerel les sar o stanos, andre savo pes bešel.
Kada phenel o Del, o RAJ, so stvorinďa o ňebos a nacirdňa les, so rozcirdňa e phuv savoreha, so upre barol; o Del, so del o dichos le manušen pre phuv the o duchos olen, ko pal late phiren:
„Kada phenel o RAJ, tiro Vikupiťeľis, savo tut forminelas andro per la dake: Me, o RAJ, stvorinav savoro, me korkoro nacirdav o ňebos the e phuv, ňiko mange na pomožinel.
Bo kada phenel o RAJ, savo stvorinďa o ňebos – ov hin o Del, savo kerďa e phuv, forminďa a zathoďa la; na kerďa la prazdno, ale hoj te bešen andre o manuša: „Me som o RAJ a ňiko aver nane.
Kada phenel o RAJ: „Andro milosťivo časos tuke odphenďom; andro džives la spasakro tuke pomožinďom. Ochraňinava tut a kerava tutar e zmluva prekal o manuša, hoj pale te zathoves e phuv a te des pale o zňičimen ďeďictvos le manušenge,
Sar leskro hangos herminel, hučinen o paňa pro ňebos; pal o agor la phuvakro anel o chmari. Bičhavel o bleski le brišindeha a andral peskre skladi mukel avri e balvaj.
Či šaj o modli le narodengre den o brišind? Abo či o ňebos del korkoro pestar o prehanki? Či oda na sal tu, RAJEJA, Devla amaro, ko oda kerel? Pre tute pes mukas, bo ča tu kada savoro keres.“
Bo andro Kristus sas stvorimen savoro andro ňebos the pre phuv – oda, so dičhol, the oda, so na dičhol, či o troni abo o raja, či o kraľa abo o autoriti – savoro hin stvorimen lestar a prekal leste.