Ov lenge phenďa: „Vašoda, hoj frima pačan. Bo phenav tumenge, te tumen uľahas ča ajso pačaben sar o horčično zrnkos, phenena kale verchoske: ‚Predža kadarik kode!‘ – a predžala. A na ela ňič, so našťi kerena.
A e voľa oleskri, ko man bičhaďa, hin, hoj te na našavav ňikas olendar, kas mange diňa. Ale kamel, hoj len savoren te uštavav andral o meriben andro posledno džives.
Bo andre peskro goďaveripen o Del kerďa, hoj o manuša les te na sprindžaren peskre goďaveripnaha, ale sas leske pre dzeka, hoj te aven spasimen prekal o kazimen lav, so lenge dičhol sar diliňipen.
Bo džanas, hoj o Del, savo uštaďa le Rajes le Ježiš andral o meriben, uštavela the amen andral o meriben le Ježišoha a ačhavela amen jekhetane tumenca anglal peste.
Ale mi mangel andro pačaben a te na pochibinel. Bo oda, ko pochibinel, hino sar moroskri vlna, pre savi phurdel e balvaj a čhivkerel laha pal jekh sera pre aver.
Vašoda, phenen avri jekh avreske o bini a modľinen tumen jekh vaš aver, hoj te sasťon avri. E modľitba le spravodľive manušeskri šaj kerel but a hin la bari zor.