Sar dikhľa e džuvľi, savo šukar hin oda stromos a savo lačho ovocje pre leste hin, zakamelas pes lake lestar te chal, hoj te dochudel o goďaveripen. Avke iľa oda ovocje a chudňa te chal. Paľis diňa the peskre romes, savo sas paš late, a chaľa the ov.
E voňa la obetakri sas le RAJESKE pre dzeka a phenďa peske: „Imar šoha na prekošava e phuv vaš oda, so o manuša kerena. Kajte džanav, hoj le manušengro jilo imar čhavorestar džal pal o nalačho. Imar šoha na murdarava avri savoro, so dživel, avke sar oda akana kerďom.
Akor o David bičhaďa le sluhen, hoj la ke leste te anen. Oj pes ipen obžužarďa olestar, so le džuvľen hin sako čhon. Sar avľa ke leste, ov laha pašľiľa. Paľis oj geľa pale khere.
Ajso manuš pes čaľarel le prachoha andral o bov, leskro jilo les klaminel a odcirdel, našťi pes zachraňinel aňi phenel: „Odi modla, so chudav andre miro čačo vast hin falošno del!“
Akor so? Oda lačho mange anďa o meriben? Šoha na! Ale hoj te dičhol o binos, hoj oda hin binos. O binos mange prekal oda lačho anel o meriben. Hoj pes prekal o prikazaňje te sikavel o binos, savo baro hino.
Ale sako džives povzbudzinen jekh avres, medik hin časos, so pes vičinel „adadžives“, hoj ňiko tumendar te na avel klamimen le binoha a te na ačhel zacato andro jilo.