„Ale me mange phenďom: ‚Savo rado uľomas, te tuha šaj kerďomas sar mire čhaha a šaj tuke diňomas e šukar phuv, kadi nekšukareder phuv pre calo svetos.‘ Gondoľinavas mange, hoj man vičinena ‚Dado‘ a šoha mandar na oddžana.
Te tumen, so san nalačhe, džanen te del tumare čhaven lačhe dari, či tumaro Dad andral o ňebos na dela sigeder le Svete Duchos olen, ko lestar mangen?“
Ov lenge phenďa: „Sar tumen modľinen, phenen: ‚Dado [amaro, savo sal andro ňebos], mi el pošvecimen tiro nav, mi avel tiro kraľišagos, [mi ačhel pes tiri voľa, avke sar andro ňebos, avke the pre phuv!]
No me tumenge phenav o čačipen: Tumenge ela feder, te me džava het. Bo te me na džava het, o Ťešiťeľis na avela ke tumende. Ale te džava het, bičhavava les ke tumende.
Ale kada phenďa pal o Sveto Duchos, saves chudena ola, ko andre leste pačana. Bo mek akor na sas dino o Sveto Duchos, bo mek o Ježiš na sas ilo upre andre slava.
No tumen na san andro ťelos, ale andro duchos, te o Duchos le Devleskro dživel andre tumende. Ale te varekas nane le Kristoskro Duchos, oda nane leskro.
The tumen, sar andre leste pačanďiľan, sanas zapečaťimen ole Svete Duchoha, pal savo o Del diňa lav, hoj dela. Oda sas akor, sar šunďan o lav le čačipnaskro, o evaňjelium pal tumari zachrana.
Modľinen tumen furt andro Duchos a anen o modľitbi the o mangipena anglo Del. A pašoda den furt pozoris a modľinen tumen vaš savore manuša le Devleskre.
A skuminenas, kana oda časos ela a sar oda avela, a o Duchos le Kristoskro, savo sas andre lende, anglal phenelas avri pal o cerpišagi le Kristoskre the pal e slava, so avela paľis.
Me peľom paš leskre pindre, hoj te banďuvav anglal leste. Ale ov mange phenďa: „Ma ker ada! Me služinav le Devleske jekhetane tuha the le phralenca, save ľikeren o sveďectvos le Ježišoskro. Anglo Del banďuv! Bo olen, ko vakeren le Ježišoskro sveďectvos, hin o prorocko duchos.“