O Achab leske odphenďa: „Hin ade mek o Micha, le Jimloskro čhavo, prekal savo šaj phučas le RAJESTAR, ale me les našťi avri ačhav, bo šoha mange ňič lačho na prorokinel, ča nalačho.“ „Ma vaker avke, kraľina!“ phenďa o Jošafat.
Medik o prorokos vakerelas, o Amacijah leske phenďa: „Či tutar amen kerďam le kraľiskre radcas? Preačh! Soske kames te avel murdardo?“ Avke o prorokos preačhiľa, ale mek phenďa: „Džanav, hoj o Del tut zňičinela, bo kerďal oda a na šunďal mire lava.“
Te man demela o čačipnaskro manuš – oda hin o kamiben; te man pokarhinela – oda hin sar olejos pro šero; miro šero oda prilela. Ale me man furt modľinava, hoj o nalačhe te aven marde vaš oda, so keren.
Ale sar dikhľom, hoj na džan rovnones pal o čačipen le evaňjelioskro, phenďom le Peteriske anglal savorende: „Te tu, so sal Židos, džives sar o manuša andral o aver narodi, a na sar o Židi, akor soske ispides pro phrala andral o aver narodi, hoj te dživen avke sar o Židi?“
Ola manuša tumen kamen te dochudel a sikaven, hoj lenge igen džal pal tumaro lačho. Ale on tumen ča kamen te odlel mandar, bo kamen, hoj te džan pal lende.