Sar o David dikhľa le aňjelos, savo murdarel le manušen, phenďa le RAJESKE: „Me kerďom binos. Me, o pasťjeris, som vinnovato! On hine ča bakrore, on na kerde ňič! Mangav tut, mar man the mira famelija.“
Bičhaďa man ko manuša andro Sion, so hine andro pharipen, hoj len te dav e šukar koruna vaš o prachos andral o bov, o olejos le radišagoskro vaš o roviben, a o ruchos la chvalakro vaš o strapimen duchos. Vičinena len o dubi le spravodľišagoskre, o sados le RAJESKRO, hoj pes te oslavinel.
Ale o Pavol odphenďa: „So keren? Soske roven a dukhaven miro jilo? Bo me som pripravimen, na ča man te del te phandel, ale the te merel andro Jeruzalem vaš o nav le Rajeskro le Ježišoskro.“
Dičholas pes mange avke, hoj kampel ke tumende te bičhavel pale le Epafroditos, mire phrales – savo manca jekhetane kerel e buči a jekhetane pes manca the marel – saves tumen bičhaďan, hoj pes te starinel pal oda, so mange kampel.
Avke, mire lačhe phralale, saven kamav a save mange chibaľinen, tumen san miro radišagos the miro lašariben! Vašoda, mire kamibnaskre phralale, ačhen zoraha andro Raj!