Či o Pavol, vaj o Apollo, abo o Peter; vaj o svetos, či o dživipen, vaj o meriben; či ola veci, so hine akana; abo ola, so mekča ena – savoro hin tumaro,
Bo amen džanas, hoj hin amen kher le Devlestar, sar ela telečhido kada ťeloskro stankos, andre savo dživas kade pre phuv: Oda hin o večno kher andro ňebos, so nane kerdo le vastenca.
Imar na dživav me, ale dživel andre ma o Kristus. A oda dživipen, so akana dživav andro ťelos, dživav andro pačaben andro Čhavo le Devleskro, savo peske man zakamľa a diňa pes korkores vaš ma.
Ňisoha man na kamav te lašarel, ča le kerestoha, pre savo muľa amaro Raj o Ježiš Kristus. O svetos mange hin ole kerestoha ukrižimen a me som ukrižimen le svetoske.
Igen pre oda užarav a mukav man pre oda, hoj man andre ňisoste na ladžava. Pačav, hoj leske služinava bi e dar a avke sar furt the akana ela o Kristus barardo andre miro ťelos – či dživava, abo merava.
Paľis andral o ňebos šunďom o hangos, so mange phenelas: „Pisin! Bachtale hine o mule, save akanastar meren andro Raj.“ „He,“ phenel o Duchos, „odpočovinena peskre bučendar, bo lengre skutki džan lenca.“