Me man starinava pal oda, hoj pes tumenge te na dživel mištes, ale namištes. A savore judska murša, so hine andro Egipt, ena murdarde la šabľaha a merena bokhatar, medik calkom na našľona avri.
O ňeprijaťeľa pre amende užarenas, pre dojekh amaro krokos, aňi našťi phirahas pal amare uľici. Pašes hin amaro koňec, amare dživesa pes pherarde; bo avľa amaro koňec.
Vašoda lenge phen: ‚Kada phenel o RAJ, o Adonaj: Skončinava kale porekadloha a imar šoha les na leperena andro Izrael.‘ Phen lenge: ‚Imar hin pašes o dživesa, sar pes ačhena savore viďeňja.
Dikh, avel o meriben pre tute, so bešes andre phuv Izrael. Avľa o časos! Oda džives hino pašes! Pro verchi ela o zmetkos a šunďola e vika, ale na radišagostar.
Phenďa: „So dikhes, Amos?“ Odphenďom: „O košaris le zrele ovocenca.“ Akor mange phenďa o RAJ: „Imar avľa o koňec mire manušenge, le Izraeloske. Imar lenge oda na predžala bi o trestos.“
„Šabľo, ušťi pre miro pasťjeris the pro murš, so mange hino pašes,“ phenel o Nekzoraleder RAJ. „Mar le pasťjeris a o bakrore pes rozdenašena, a me visarava miro vast pro ciknore.
O Del na sajinďa aňi o phurikano svetos, sar anďa e potopa pro binošna manuša. Ale o Del zachraňinďa le Noach, savo kazinelas le manušenge pal o spravodľišagos, a leha the mek efta avre dženen.