Iľom oda cikno zvitkos andral o vast le aňjeloske a chaľom les. A sas mange andro muj gulo sar medos, ale sar les preľiginďom, kirkiľa mange andro per.
Paľis dikhľom a šunďom jekhe orlos, sar ľecinel upre a vičinel zorale hangoha: „Jaj, vigos, vigos, vigos olenge, ko bešen pre phuv, bo mek posledna trin aňjela mušinen te trubinel!“