Avke sar ole nalačhe figenca, save pes na den te chal,‘ phenel o RAJ, ‚avke kerava le judske kraľiha le Cidkijoha, leskre vodcenca the olenca, ko mek ačhile andro Jeruzalem te dživel andre kadi phuv, a the olenca, ko bešen andro Egipt.
Aňi tu na denašeha leskre vastendar, chudena tut a dena tut andre leskre vasta. Dikheha le babiloňike kraľis pre tire jakha, vakereha leha muj-mujeha a paľis tut lena andro Babilon.‘
Paľis pal leste bičhaďa o kraľis Cidkijah, diňa les te anel andro palacis a počoral lestar phučelas: „Hin tut varesavo lav le RAJESTAR?“ O Jeremijaš odphenďa: „He,“ a phenďa leske: „Aveha dino andro vasta le babiloňike kraľiskre.“
Andral o ňebos bičhaďa e jag, hoj te džal dži andre mire kokala. Mire pindrenge nacirdňa e sita a visarďa man pale. Kerďa mandar pušťa a mukľa man te šučol avri calo džives.
Mi dikhen tut, sar tuke thoves o veci pro valos a džas avri, sar zaračol. Zaker tuke o jakha andre avke, hoj te na dikhes e phuv. Me tutar kerďom o znameňje prekal o Izraeliti.“
Avke sar me dživav, phenel o RAJ, o Adonaj, merela andro foros ole kraľiskro andro Babilon, savo les thoďa kraľiske, bo tele dikhľa e vera, so leske iľa, a prephagľa e zmluva, so leha phandľa.