O spravodľivo manuš merel, ale ňiko peske oda na lel andro jilo. O pobožna manuša hine ile het a ňiko na achaľol, hoj o spravodľivo manuš hino ilo het sigeder, sar avel o nalačhipen,
Odmuk amenge amare bini avke, sar the amen odmukas olenge, ko amenge kerel vareso nalačho. A ma domuk, hoj te avas pokušimen, [ale le amendar le nalačhes].‘ “
Ale kamen olen, ko pre tumende džan! Keren lenge o lačhipen, den kečeň a ma užaren pale. Avke ela tumaro počiňiben baro a avena o čhave le Nekbareder Devleskre, bo ov hino lačho the ko nalačhe the ke ola, ko leske na paľikeren.
Te tumen odmukena varekaske vareso, oleske odmukava the me. Bo oda, so me odmukľom – te man sas so te odmukel – odmukľom prekal tumaro lačho anglo Raj,
Dikhen, amen phenas pal ola, ko ľikerde avri, hoj hine bachtale. Šunďan pal o Job, sar ľikerďa avri, a dikhľan, sar pes pal leste o Raj pro koňec postarinďa! O Raj hino igen lačho the jileskro.
Akor e Noemi phenďa peskra borake: „O RAJ, savo na bisterel aňi pro džide, aňi pro mule, mi požehňinel le Boaz!“ A mek phenďa: „Oda murš hino amenge famelija. Ov hino jekh olendar, kas hin pravos te cinel avri amaro ďeďictvos.“