Na cinďal mange o voňavo koreňje vaš o love a na anehas mange o žiros pal tire obeti, ale thovehas pre ma tire bini a trapinehas man tire nalačhipenenca.
Vašoda, hoj bisterďal pre tire terňipnaskre dživesa a choľarehas man kale savore vecenca, vašoda, dikh, anďom pre tu o trestos vaš tire skutki, phenel o RAJ, o Adonaj. Soske mek paš kala savore džungale veci kerehas the o lubipen?
Cinava kale manušen avri andral e zor le Šeoloskri? Cinava len avri andral o meriben? Kaj hin tire rani, ó meriben? Kaj hin tiro trňos, ó Šeol? Imar mange na ela pharo vaš tumenge!
Dikhľa pro manuša pašal peste choľaha a sas leske igen pharo vašoda, save zacata jile len sas. Phenďa le manušeske: „Nacirde o vast!“ Sar nacirdňa o vast, sasťiľa leske calkom avri.
Te dživel andre tumende o Duchos oleskro, ko uštaďa le Ježiš andral o meriben, ta akor oda, ko uštaďa le Kristus andral o meriben, obdžiďarela the tumare meribnaskre ťela prekal peskro Duchos, so dživel andre tumende.
No na ča oda, ale the amen, save chudňam le Duchos sar oda ešebno daros le Devlestar, cerpinas andre peste, sar užaras pro Del, hoj amendar te kerel peskre čhaven a te oslobodzinel amaro ťelos.
A sar kada, so kirňol, pre peste urela oda, so na kirňol; a kada, so merel, pre peste urela oda, so imar našťi merel; akor pes ačhela oda, so hin pisimen: „O meriben hin zňičimen! O viťazstvo hin dokerdo!“
No akana, gondoľinen: Te vareko uštarel pro Čhavo le Devleskro a dikhel tele o rat la zmluvakro, so les obžužarďa, a namištes vakerel pro Duchos, savo les diňa milosť, ta keci bareder trestos peske zaslužinel?