Šunďom ole muršes urdes andro ľanovo ruchos, savo sas upral o paňi. Ov hazdľa soduj vasta ko ňebos, iľa vera andro nav le Devleskro, savo dživel furt, a phenďa: „Ľikerela oda trin the jepaš berš. Sar imar preačhela te džal pre le Devleskre sveta manuša, akor ena savore kala veci dokerde.“
Vakerela lava pro Nekbareder, trapinela le svete manušen le Devleskren a kamela te čerinel o sveta inepi the o zakoni. Ena leske dine andro vasta pro časos, duj časi the jepaš časos.
Čačo hin oda viďeňje, so tuke sas phendo pal o rača the tosara, sar pes na obetinela. Ale tu oda viďeňje zapečaťin, bo predžana but berša, medik pes kada ačhela.“
Le Devleskro Lav imar anglal dikhelas, hoj o Del prekal o pačaben ospravedlňinela avre naroden, vašoda imar anglal diňa te džanel o evaňjelium le Abrahamoske: „Andre tu ena požehňimen savore narodi.“
Eftato aňjelos zatrubinďa a pro ňebos šunďiľa o zorale hangi, save phenenas: „O kraľišagos le svetoskro ačhiľa o kraľišagos le Rajeskro the leskre Kristoskro a ela kraľis na veki vekov.“
Ale la džuvľa sas dine duj bare orloskre kridli, hoj te ľecinel pre pušťa pre peskro than. Ode pes pal late starinena jekh časos, duj časi the jepaš časos, dur le sapestar.