Phenďa lenge, hoj te mangen le Devlestar andro ňebos o jileskeriben vaš kada garuďipen, hoj les the leskre prijaťeľen te na murdaren okle goďaver muršenca andral o Babilon.
Kada suno dikhľom me, o Nebukadnecar, a tu, Beltšacar, phen mange avri o suno, bo ňisavo goďaver murš andre miro kraľišagos na džanelas te phenel, pal soste džal o suno. Ale tu džanes, bo andre tute hin o duchos le svete devlengro.‘ “
Oda, so sas phendo andro suno, hoj pes te mukel o stromoskro pňakos le koreňenca, sikavel kada: Tiro kraľišagos tuke ela dino pale akor, sar pridžaneha, hoj o Del andral o ňebos kraľinel.
„Sar pregeľa oda časos, so sas dino, me, o Nebukadnecar, dikhľom pro ňebos a miri goďi mange avľa pale. Lašaravas le Nekbarederes, bararavas the oslavinavas le Devles, savo dživel furt. Leskro rajipen hino večno a leskro kraľišagos ľikerel pokoleňje pro pokoleňje.
Tradle les avri le manušendar a sas les ajsi goďi sar le džviren. Dživelas le dzive somarenca, denas les te chal čar sar le dobitkos a čuľalas pre leste e ňeboskri rosa dži akor, medik na pridžanľa, hoj o Nekbareder Del hin o raj upral o kraľišagi le manušengre a hoj len del, kaske kamel.