Le Kiroske phenava: ‚Tu sal miro pasťjeris a kereha savoro, so kamav. Pheneha le Jeruzalemoske: Aveha pale upreačhado! A le Chramoske: Tire zakladi ena zathode!‘ “
Phučľa mandar: „Džanes, soske pal tu avľom? Ale akana man mušinav te džal pale te marel le aňjelengre rajeha andral e Perzija, a sar me džava, o aňjelengro raj andral e Grecko avela.
Diňa tuke andro vasta le manušen, le dzive džviren the le ňeboskre čiriklen všadzik, kaj bešen. Ačhaďa tut, hoj te vladňines upral oda savoro. Tu sal oda somnakuno šero.
A paľis ela štarto kraľišagos zoralo sar trast, savo phagerel a rozmarel savoro. A avke sar o trast, so savoro phagerel, avke kada phagerela a rozmarela okle savoren.
Akor oda, ko paš ma ačhelas, mange kavke phenďa: ‚E štarto šelma ela o štarto kraľišagos pre phuv, savo ela savore kraľišagendar aver. Zachala caľi phuv, rozpučinela a rozžuvinela.