A paľis dikhľom te avel šove muršen pašal e Upruňi brana, so hiňi visarďi pro severos, a sakones sas andro vasta peskri zbraň. Maškar lende sas jekh murš urdo andro ľanovo ruchos, saves sas pašal o pasos e škatuľa le vecenca te pisinel. Avle andre a thode pes te ačhel paš o brondzuno oltaris.
Akor šunďom te vakerel jekhe svetones a aver sveto phučľa olestar, ko vakerelas: „Dži kana ľikerela oda viďeňje pal e sakodživeseskri obeta, pal e vzbura, so ňičinel? Dži kana pes uštarela pre ňeboskri armada the pro Chramos?“
Sar bešelas pro Olivovo verchos, avle pal leste leskre učeňika korkore a phende leske: „Phen amenge, kana oda avela. Pal soste prindžaraha, hoj tu aves a imar hin o koňec le svetoskro?“
Lenge sas sikado, hoj na služinenas peske, ale tumenge, sar vakerenas pal ola veci, save akana sas phende tumenge prekal ola džene, ko tumenge kazinenas o evaňjelium andre zor le Svete Duchoskri, savo sas bičhado andral o ňebos. Mek the o aňjela tužinen te dikhel andre kala veci.
Vičinenas zorale hangoha a phenenas: „Ó, Nekzoraleder Rajeja, sveto the čačipnaskro, kana imar sudzineha a pomsťineha tut le manušenge pre phuv vaš oda, hoj amen murdarde?“