Miro Del hin miro zoralo bar, ke savo denašav, miro šťitos, miro hrados the miri zor, savi man zachraňinel. Miro zachrancas, tu man zachraňinďal le maribnaskre muršendar.
O Elizeus phenďa le izraelike kraľiske: „Soske tu aves ke mande? Dža ke tire dadeskre the ke tira dakre proroka!“ „Na!“ phenďa leske o kraľis o Joram. „O RAJ amen trine kraľen kade anďa, hoj amen te del andro vasta le Moabčanengre.“
Aňi na phandeha zmluva ole manušenca andre odi phuv, bo te on lašarena peskre devlen a obetinena lenge, vičinena ke odi obeta the tut, a šaj tut scirden, hoj te chas olestar.
Lakri skala, pre savi pes mukel, rozperela bara daratar, lakre vodci predarana, sar dikhena e zastava,“ phenel o RAJ, saves hin pro Sion peskri jag a peskro bov andro Jeruzalem.
O fori andral e Judsko the o manuša andral o Jeruzalem džana a mangena peske e pomoca ole devlendar, savenge labarenas o kaďidlos, ale on len našťi zachraňinena andre oda časos, sar avela e pohroma.
A kaj hine tumare devla, saven tumenge kerďan? Mi aven a mi zachraňinen tumen, sar tumenge ela phares! Ó Judsko, keci tumen hin fori, ajci tumen hin devla!