O Dibon džal upre pro uče thana the andre peskro chramos te rovel; o Moab igen rovel pal o Nebo the Medeba; dojekh šero hino lango, dojekh brada hiňi hoľimen tele.
Av tele pal tiri slava, beš tuke andre avrišuki phuv, tu, so bešes andro Dibon, bo avel pre tu o ňičiťeľis le Moaboskro, a čhivela tele tire ohradzimen fori.
Nacirdava pre lende miro vast a kerava caľa phuvatar zamuklo than, la južna pušťatar dži e Dibla pro severos; všadzik, kaj dživen. Akor sprindžarena, hoj me som o RAJ.‘ “