Te o cudzincos, savo avľa paš tute te bešel, barvaľola a tiro phral le Izraelitendar ačhela čoro a bikenela pes le cudzincoske, abo varesave čhaske andral leskri famelija,
Se prindžaren e milosť amare Rajeskri le Ježišoskri Kristoskri. Sas barvalo, ale prekal tumende ačhiľa čoro, hoj tumen te barvaľon prekal leskro čoripen.
Giľavenas nevi giľi a phenenas: „Hodno sal te lel o zvitkos a te phundravel leskre pečaťe, bo salas murdardo a cinďal avri tire rateha le manušen le Devleske, andral savore kmeňi, čhiba, nipi the narodi.
Akor e Noemi phenďa peskra borake: „O RAJ, savo na bisterel aňi pro džide, aňi pro mule, mi požehňinel le Boaz!“ A mek phenďa: „Oda murš hino amenge famelija. Ov hino jekh olendar, kas hin pravos te cinel avri amaro ďeďictvos.“
Ov latar phučľa: „Ko tu sal?“ „Me som tiri služka e Rut,“ odphenďa leske. „Vašoda, hoj mange sal famelija, so mange hin igen pašes, a hin tut pravos man te cinel avri, mangav tut, ochraňin man.“
Avke o Boaz phenďa ole manušeske andral e famelija: „Odi Noemi, savi avľa pale andral e moabiko phuv, kamel te bikenel oda kotor la maľakro, savo sas le Elimelechoskro.