Sar avle le Absolonoskre murša ke džuvľi andro kher, phučle latar: „Kaj hine o Achimaac the o Jonatan?“ „Odgele adarik a pregele o paňi,“ odphenďa lenge. Akor on len chudle te rodel, ale sar len našťi arakhenas, gele pale andro Jeruzalem.
Paľis o phuro prorokos leske phenďa: „The me som prorokos avke sar the tu a le RAJESKRO aňjelos mange phenďa: ‚Dža a an les pale andre tiro kher, hoj te chal ode maro a te pijel paňi.‘ “ Kavke leske klaminelas.
Tire jakha te na žadinen ňič, so hin avreskro; te na žadinen aňi leskro kher aňi leskra romňa aňi leskre sluhen aňi leskra gurumňa aňi leskre somaris aňi ňič aver, so patrinel avreske!“
Ale te les na prichudena, ela privičimen oda dženo, kaske sas dine ola veci, anglo Del a mušinela te phenel čačipen, hoj ov na iľa aver dženeskre veci.
Ma visar tut dujtovar andre tiri viňica, hoj te skides upre o hroznos, aňi ma skide oda, so peľa pre phuv. Muk oda le čoreske the le cudzincoske. Me som o RAJ, tumaro Del.
Šoha na! Ale mi sikavel pes, hoj o Del hino čačipnaskro a dojekh manuš hino klamaris, avke sar hin pisimen: „Te sikavel pes, hoj sal čačipnaskro, sar vakeres, a hoj te zviťazines, te tut sudzinena.“
O zakonos hino the prekal o lubara, prekal o murša, so soven le muršenca, prekal ola, ko cinen the bikenen le manušen, prekal o klamara the prekal ola, ko den lav klamišagoha, a prekal sakoneste, ko dživen avke, hoj pes oda na zdžal le saste sikavibnaha.
Ale o zbabelci, o ňeverna, ola, ko keren o džungale veci, o vrahi, o lubara, o čaroďejňika, o modlara a the savore klamara ena čhide andro jazeros, so labol la jagaha the la siraha. Kada hin o dujto meriben.“