a phenďa: „RAJEJA, Devla le Izraeloskro! Nane aver Del, sar sal tu, aňi pro ňebos, aňi pre phuv. Tu doľikeres e zmluva a sal lačhejileskro ke peskre služobňika, save džan pal tu cale jileha.
Ko leske šaj ačhavel Chramos? Bo o ňebos, mek the o nekučeder ňebos, prekal leste hino cikno! Jekh, so šaj kerav hin ada, hoj le Devleske ačhavava Chramos, kaj leske anaha obeti.
Bo kada phenel o RAJ, savo stvorinďa o ňebos – ov hin o Del, savo kerďa e phuv, forminďa a zathoďa la; na kerďa la prazdno, ale hoj te bešen andre o manuša: „Me som o RAJ a ňiko aver nane.
Vašoda phen le Izraelitenge: ‚Kada phenel o RAJ, o Adonaj: Na kerav oda angle tumende, Izraelitale! Ale kerav oda angle miro sveto nav, savo tumen meľarďan andre maškar ola narodi, kaj geľan.
Kamav, hoj oda mištes te džanen, phenel o RAJ, o Adonaj, me oda na kerav angle tumende. Ladžan tumen a ľoľon avri ladžatar vaš oda, sar dživenas, Izraelitale!
Kada hin, so sikavel oda suno pal o bar odphago le verchostar, ale na le manušeskre vastendar – o bar, so phagerďa o trast, o brondzos, e čik, o rup the o somnakaj pro kotora: O baro Del sikaďa le kraľiske, so pes ačhela. O suno hino čačipen a pre oda, so sikavel o suno, tut šaj mukes.“
Ko hin ajso Del sar tu, so odmukel o bini a prebačinel o nalačhipena peskre manušenge, save ačhile te dživel? Tu na sal choľamen pro furt, ale pre dzeka tuke hin te presikavel o verno kamiben.
‚Ó, Adonaj, RAJEJA, tu chudňal te sikavel tire služobňikoske, savo sal baro the zoralo. Či hin mek varekhaj pro ňebos vaj pre phuv ajso del, savo kerďahas ajse bare the zorale skutki sar tu?
Dikhen akana, hoj ča me korkoro som Del a aver nane. Me dav o dživipen the o meriben, me dukhavav the sasťarav. Ňiko našťi lel ňikas avri andral mire vasta.