Akor sas ode the jekh nalačho murš o Šebas, le Bichriskro čhavo, savo sas Benjaminčanos. Ov zatrubinďa pro rohos a phenďa: „Amen nane ňič jekhetane le Davidoha, aňi ňisavo ďeďictvos le Izajoskre čhaha! Izraelitale, džan sako andre peskro stanos!“
Ale tu, manušeja, ma dara tut lendar aňi olestar, so tuke phenena. Ma dara, aňi kajte tut obkľučindehas sar o koľaka abo sar o trňi aňi kajte bešľalas maškar o škorpijoni. Ma dara olestar, so vakeren, aňi ma predara lendar, bo on hine zacata manuša.
O nekfeder lendar hino sar o koľakos a o nekverneder sar e ohrada le trňendar. Avľa o džives, hoj te aven marde, avke sar phenenas tumare stražňika, o proroka. Akana ela maškar tumende baro zmetkos.
O Čhavo le Manušeskro bičhavela peskre aňjelen a lena avri andral leskro kraľišagos savoren, ko ľidžan le manušen andro binos, the olen, ko keren o nalačhipen.
Vašoda tut mištes rozgondoľin, so kereha, bo e pohroma avel pre amaro raj the pre calo leskro kher. Ale le Nabaloha pes na del te vakerel, bo ov hino igen nalačho manuš.“