Miro Del hin miro zoralo bar, ke savo denašav, miro šťitos, miro hrados the miri zor, savi man zachraňinel. Miro zachrancas, tu man zachraňinďal le maribnaskre muršendar.
Sar dikhľal, hoj leskro jilo hino tuke pačivalo, phandľal leha zmluva, hoj e phuv le Kanaančanengri, le Chetitanengri, le Amorejčanengri, le Perizejengri, le Jebusejengri the le Girgašejengri deha leskre potomkenge. A tu doľikerďal oda lav, bo sal čačipnaskro.
Džanav, hoj savoro, so o Del kerel, ačhela pro furt. Našťi ke oda ňič te dothovel aňi ňič olestar te odlel, o Del oda avke kerďa, hoj lestar o manuša te daran.
Akana me, o Nebukadnecar, lašarav, bararav a oslavinav le Kraľis le ňeboskres. Savoro, so ov kerel, hin lačho, leskre droma hine čače a olen, ko phiren barikanes, šaj pokorinel.“
A giľavenas e giľi le Mojžišoskri, savo služinelas le Devleske, the e giľi le Bakroreskri: „Baro a igen šukar hino oda, so tu keres, Rajeja, Nekzoraleder Devla! Spravodľiva a čačipnaskre hine tire droma, ó, Kraľina le narodengro!