11 Bo oda, ko les pozdravinel, hino leha jekhetane andre leskre nalačhe skutki.
Te dikhes le zbujňikos, sthoves tut leha a ľikeres tut olenca, ko nane pačivale peskre romňijenge.
Ma keren lenca ola veci, so pes kerel andro kaľipen a nane lačhe pre ňisoste, ale radeder anen ola veci avri pro švetlos.
Ma thov pre ňikaste sig o vasta a te na chal tut ňič avrengre binenca. Ľiker tut, hoj te aves žužo.
Bo oda, kaske mek kampel thudoro, mek na achaľol, so hin čačes lačho a so na, bo mek hino čhavoro.
a avren zachraňinen a cirden avri andral e jag. Avrenge presikaven e milosť daraha, ale mi džungľol tumenge mek the lengre gada, so sas meľarde andre le binenca.
Andral o ňebos šunďom aver hangos, so phenelas: „Aven odarik avri, mire manušale, hoj te na keren leha o bini a te na chuden kotor leskre ranendar!