„Ale vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo phanden andre le nipenge o ňeboskro kraľišagos – tumen korkore andre na džan a olenge, ko kamlehas te džal andre, na domuken.
Ale phralale, tumen san vičimen pre oda, hoj te aven slobodna. No, ma použinen e sloboda prekal tumaro ťelos, hoj kerena oda, so kamen tumare žadosci, ale služinen jekh avreske andro kamiben.
Ma služinen lenge ča anglo jakha sar ola, ko kamen te avel pre dzeka le manušenge, ale sar le Kristoskre otroka, save keren jilestar oda, so hin le Devleske pre dzeka.
Ale ajso manuš, ko pes mištes zadikhel andro dokonalo zakonos, so del e sloboda, a ľikerel pes pal oda lav a na bisterel pre oda, so šunďa, ale dživel pal oda, ajso manuš ela požehňimen andre oda, so kerel.
Bo varesave manuša pes počoral ispidle andre maškar tumende, savengro sudos hin pisimen imar čirla anglal. Ola manuša hine bijedevleskre a čerinen e milosť amare Devleskri vaš o nažužipena a zaprinen amare jekhe vladcas the Rajes, le Ježiš Kristus.