24 Bo hin pisimen: „Savore manuša hine sar e čar a caľi lengri slava hiňi sar e kvitka pre maľa. E čar šučol avri a lakri kvitka perel tele,
Le manušen, save andre bešenas, na sas ňisavi zor, izdranas a ladžanas pes. Sas ajse slaba sar o rastlinici pre maľa, sar e zeleno čarori, sar e čarori pro pados, so šučol avri sigeder, sar barol.
Kvitňisaľol sar e kvitka a šučol avri, našľol sar o ciňos a na ľikerel avri.
Se mire dživesa našľon sar thuv; o kokala mange labon sar angara.
Amen o manuša sam sar čar; baruvas sar e kvitka pre maľa,
Mi aven sar e čar pro padi, savi šučola avri sigeder, sar la cirdena avri;
Bo šučona avri sig avke sar e čar; sar e zeleno rastlina kirňona.
Dikh, diňal man ajso cikno časos sar pre burňik a miro dživipen tuke dičhol sar ňič.“ Dojekh manuš hin ča sar balvaj, kajte sar zorales ačhel.
Jekhvareste našľuvas sar pal e potopa, našľuvas sar o suno, sar e nevi čar, so barol tosara:
O nagoďaver manuš oda na džanel a o dilino oda na achaľol.
„Me, me som oda, ko tumen poťešinel. Ko sal tu, hoj tut daras le manušestar, savo merel, le manušendar, save našľon sar čar?
Te o Del e maľakri čar kavke uravel, so adadžives hiňi a tajsa ela čhiďi andro bov, ta akor tumen na uravela buter? Manušale cikne pačabnaha!
Se tumen na džanen so ela tajsa tumare dživipnaha! San sar e para, so pes pro sikra sikavel a paľis našľol.
A o svetos the leskri žadosca našľol, ale oda, ko kerel e voľa le Devleskri, ačhela pro furt.