Le vera andro nav le RAJESKRO, savo hino Del pro ňebos the pre phuv, hoj na leha mire čhaske romňa le čhajendar andral o kmeňos Kanaan, maškar save bešav.
O Jakob paľis diňa le Ezav maro the tadži šošovica. Ov chaľa a piľa. Paľis ušťiľa a geľa het. Kavke o Ezav na ľikerelas vaš ňisoske peskro pravos, so les sas sar ešebne čhas.
Sar o Izak phuriľa a imar na birinelas te dikhel pro jakha, vičinďa ke peste peskre phuredere čhas le Ezav a phenďa: „Čhavo miro!“ „Kade som,“ odphenďa leske.
O Ezav odphenďa: „Se na chudňa ča avke kada nav Jakob. Imar dujtovar manca thoďa avri. Angloda mange iľa o pravos le ešebne čhaskro a akana mange čorďa the o požehnaňje.“ A mek phučľa: „Prekal ma tut nane imar ňisavo požehnaňje?“