O Ezav odphenďa: „Se na chudňa ča avke kada nav Jakob. Imar dujtovar manca thoďa avri. Angloda mange iľa o pravos le ešebne čhaskro a akana mange čorďa the o požehnaňje.“ A mek phučľa: „Prekal ma tut nane imar ňisavo požehnaňje?“
O Ruben sas ešebno čhavo le Jakoboskro, ale pašľiľa le dadeskra romňaha, vašoda našaďa o pravos, so hin ešebne čhas. Leskro pravos pregeľa pro Jozefoskre čhave a avke andre famelijakro rodokmeňos na sas les pačiv sar ešebnes.
paľis andre oda džives, sar rozďelinela o ďeďictvos maškar o čhave, našťi del o pravos, so hin le ešebne čhaskro, ole čhaske, savo les sas olatar, sava kamel.
Mušinel te del pravos sar ešebnes ole čhas, savo les sas olatar, sava na kamel, a dela les duvar ajci savorestar, so les hin, bo ov hino ešebno, ko sikavel pre zor le dadeskri. O pravos le ešebne čhaskro hin leskro.“