a phenďa: „RAJEJA, Devla le Izraeloskro! Nane aver Del, sar sal tu, aňi pro ňebos, aňi pre phuv. Tu doľikeres e zmluva a sal lačhejileskro ke peskre služobňika, save džan pal tu cale jileha.
RAJEJA, Devla, akana mi ačhel pes oda, so phenďal mire dadeske le Davidoske. Tu man thoďal kraľiske upral kala manuša, save hine ajci but sar o prachos pre phuv.
O čore the o slaba roden o paňi, ale nane; e čhib lenge šučol avri smedostar. Me, o RAJ, lenge odphenava pro modľitbi, me, o Del le Izraeloskro, len na omukava.
Dava tuke o barvaľipen, so hino garudo andro kaľipen, a o vzacna veci andral o garude thana, hoj te džanes, hoj me som o RAJ, o Del le Izraeloskro, savo tut vičinav tire naveha.
Avke doľikerava e vera, so diňom tumare daden, hoj lenge dava e phuv, kaj čuľal o thud the o medos.‘ Odi phuv, so hiňi adadžives tumari.“ Akor me odphenďom: „Amen, RAJEJA!“