Ko geľa upre andro ňebos? Ko odarik avľa tele? Ko skidňa andre peskri burňik e balvaj? Ko pačarďa o paňi andro plašťos? Ko merinďa avri savore agora la phuvakre?
Akana dikhas nažužes, sar andro gendalos a sar prekal e molha, ale paľis pes dikhaha muj-mujeha. Akana prindžarav ča frima, ale paľis prindžarava dokonales, avke sar o Del prindžarel the man.
Ale avke sar hin pisimen: „Aňi e jakh na dikhľa, aňi o kan na šunďa, mek aňi andro jilo le manušeskro na avľa, so o Del pripravinďa olenge, ko les kamen.“
Mange, savo som nekcikneder maškar o manuša le Devleskre, sas diňi kadi milosť, hoj le avre narodenge te vakerav o evaňjelium pal o barvaľipen le Kristoskro, savo pes aňi na del te zmerinel,
Mire lačhe phralale, akana sam le Devleskre čhave, ale mek pes na sikaďa, so avaha. Ale džanas, hoj sar pes sikavela, avaha ajse sar ov, bo dikhaha les avke, sar hino.