Na banďoha anglal lende aňi len na lašareha, bo me som o RAJ, tiro Del, o žjarlivo Del, savo vaš o bini le dadengre marel le čhaven dži andro trito the štarto pokoleňje ole dženengre, save man našťi avri ačhen.
Savoro so hin, sas imar anglal dino, the oda, so pes ačhel le manušeske hin imar dino, ale o manuš pes našťi vesekedinel le Devleha, bo hino zoraleder sar ov.
Vigos oleske, ko pes vesekedinel peskre Stvoriťeľiha, jekh čikakro kotor maškar aver čikakre kotora pre phuv! Či šaj phenel e čik peskre hrnčjariske: ‚So keres?‘ abo, ‚Namištes keres‘?
Soske man choľaren ole vecenca, so kerďan tumare vastenca, a labaren o kaďidlos avre devlenge andro Egipt, kaj geľan te bešel sar cudzinci? Kamen tumen korkore te zňičinel, hoj savore narodi pre phuv te dikhen, hoj san prekošle, a te asan tumendar?
Aňi lengro rup, aňi lengro somnakaj len našťi zachraňinela andro Džives le RAJESKRA choľakro.“ Leskri bari žjarlivosť chala caľi phuv sar jag, bo ov kerela jekhvareste o koňec savore manušenca pre phuv.
Peskre modlenca man choľarde, provokinenas man peskre devlenca, so na mon ňič, vašoda the me len choľarava avre narodoha, provokinava len le manušenca, so na mon ňič.
Akor phenďa o Jozua le manušenge: „Našťi služinen ča avke le RAJESKE, bo ov hino sveto Del, žjarlivo Del, savo tumenge na odmukela, te les na šunena a te kerena o bini.