Bo o Del, savo phenďa: „Mi švicinel o švetlos andral o kaľipen!“, labarďa o švetlos the andre amare jile a anďa o vidňišagos, hoj te prindžaras e slava le Devleskri, savi dičhol pro muj le Ježišoskro Kristoskro.
No akana, sar prindžarďan le Devles – abo sigeder phenďomas, sar o Del prindžarďa tumen – sar oda, hoj tumen pale visaren paš ola slaba the bezmocna zora, so ľidžan kada svetos? Soske lenge kamen pale te služinel sar otroka?
Avke akana, te imar obžužarďan tumare duši oleha, hoj sanas poslušna le čačipnaske, hoj te kamen le phralen čače kamibnaha, kamen jekh avres žuže jileha.
Mire lačhe phralale, na pisinav tumenge nevo prikazaňje, ale o purano prikazaňje, so tumende sas ešebnovarestar. Oda purano prikazaňje hin o lav, so imar šunďan.
Amen pačanďiľam a prindžarďam o kamiben, so hin le Devles ke amende. O Del hin o kamiben a oda, ko ačhel andro kamiben, ačhel andro Del a o Del andre leste.
Te vareko phenel: „Kamav le Devles,“ ale peskre phrales našťi avri ačhel, hino klamaris. Bo te o manuš na kamel peskre phrales, saves dikhľa, sar šaj kamel le Devles, saves na dikhľa?